HBOT pospeši okrevanje po kapi

HBOT pospeši okrevanje po možganski kapi

Izraelska raziskava je pokazala, da lahko hiperbarična kisikova terapija ljudem, ki so preživeli možgansko kap, mesece ali celo leta po tem dogodku pomaga okrevati.

Amanda Gardner na spletni strani Health Day piše o zanimivi raziskavi iz Izraela, kjer so preverjali, ali lahko terapija, ki športnim potapljačem pomaga, da premagajo dekompresijsko bolezen, pomaga tudi pri okrevanju tistih, ki so doživeli možgansko kap.

Pomlajuje celice

Pri hiperbarični kisikovi terapiji v zaprti komori dihamo kisik pod tlakom, ta pa pomlajuje poškodovane možganske celice. Raziskovalci pravijo, da med terapijo telo dobi tudi več kot desetkrat več kisika kot pri normalnem dihanju. V raziskavi je sodelovalo 59 udeležencev, pri katerih so opazili različne stopnje okrevanja, raziskovalci pa pravijo, da je bil napredek pri nekaterih izreden. Tistim, ki so doživeli možgansko kap, lahko v prvih tednih in mesecih pri okrevanju pomaga telesna, govorna in delovna terapija, vseeno pa se nekaterim bolnikom določene spretnosti ne povrnejo.

Izpostavili so dva primera, prvi je bil primer 61-letnice, ki je možgansko kap doživela leto pred raziskavo in se ob začetku raziskave ni mogla sama okopati, se obleci ali povzpeti po stopnicah. Terapije so ji pomagale toliko, da se sama ne le okopa in obleče, temveč tudi samostojno nakupuje in kuha. 62-letnica, ki je možgansko kap doživela 14 mesecev pred raziskavo, je po terapiji lahko spet brala in govorila, ter opravljala osnovne naloge, kot so kopanje, oblačenje in hoja.

Terapijo ponudili vsem

Raziskava je pod vodstvom dr. Shaija Efratija potekala na medicinski šoli Sackler v Tel Avivu, njene izsledke pa so objavili v januarski številki revije Plos ONE. Čeprav so učinke terapije prej že proučili pri ljudeh, ki so doživeli možgansko kap, kmalu po dogodku, so raziskovalci povedali, da je to prva raziskava, ki je preverjala, kakšen učinek ima terapija na tiste na »pozni kronični stopnji«. Vsi udeleženci raziskave so utrpeli ishemično kap 6 do 36 mesecev pred raziskavo in pri nobenem niso opazili izboljšav mesec pred njo.

Polovica udeležencev je s hiperbarično kisikovo terapijo začela takoj, dva meseca so petkrat tedensko preživeli v hiperbarični komori po 90 minut, druga polovica je s terapijo začela po dveh mesecih. Udeležencem so slikali možgane pred in po hiperbarični kisikovi terapiji in izkazalo se je, da se jim je delovanje možganov izboljšalo, pri nekaterih udeležencih pa so opazili izrazit funkcionalni napredek.

Soavtor raziskave Eschel Ben-Jacob pravi, da je bilo tudi nekaj udeležencev, ki se jim stanje ni dosti izboljšalo, stranski učinki pa so bili dokaj majhni: šest udeležencev je imelo težave z ušesi zaradi povečevanja tlaka, dva, ki sta že prej doživljala napade, pa sta čutila blage krče.

Stanje se jim tudi po dveh letih ni poslabšalo

Raziskovalci so stanje udeležencev preverili spet dve leti po koncu raziskave in ugotovili, da se jim stanje ni spremenilo ali poslabšalo. »Osnovno načelo je, da ko enkrat ponovno spodbudimo delovanje poškodovanega dela možganov, poti nazaj ni, razen če pride do ponovne kapi,« je povedal Efrati. Ben-Jacob dodaja, da velike količine kisika pomagajo poškodovanim, vendar ne tudi uničenim evronom, da spet postanejo dejavni, se povežejo z drugimi nevroni in pošiljajo signale, ki so nujni, da možgani zdravo delujejo.

Raziskovalci verjamejo, da bi hiperbarična kisikova terapija lahko pomagala tudi ljudem z drugimi nevrološkimi obolenji, kot je Alzheimerjevi bolezen, in trenutno raziskujejo, kako pomaga tistim s travmatično poškodbo možganov.

Slaba stran raziskave je bila po mnenju Ben-Jacoba, da ni bilo kontrolne skupine, katere člani niso hodili na kisikovo terapijo. Vendar je dr. J. Bradley White razložil, da je raziskava upoštevala vse dejavnike, ki kažejo, kako učinkovita je določena terapija. Udeležence so namreč izbrali naključno, terapije primerjali v časovnem zaporedju in nadzirali druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na izid raziskave. »Ljudje si bodo ogledali izsledke in videli, da so naredili pravilno,« je dejal. »Mislim, da bo to vzbudilo več pozornosti.« White je dodal, da je sicer res potrebnih več raziskav, vseeno pa se mu zdijo izsledki »vznemirljivi in spodbudni«

Raziskava na HBO Medical centru v Beogradu

Na beograjskem HBO medicinskem centru so opravili obsežno študijo o učinku HBOT pri zdravljenju kronične ishemije centralnega živčnega sistema. Ugotovitve so bile zelo spodbudne in jih navajamo v celoti.

Opis

Hipoksično stanje v možganih se kaže v obliki občasnih ishemičnih napadov (TIA) ali v obliki možganske kapi (ICV). Po najnovejših definicijah Svetovne zdravstvene organizacije se nevrološki deficit, ki traja dlje od 60 minut, smatra za možgansko kap. Osnovni vzrok je zmanjšana žilna funkcija, posledično pomanjkanje kisika v možganih. HBOT je terapijska metoda z dihanjem 100 % kisika pod povečanim pritiskom nad 1 absolutno atmosfero (ATA).

Na testiranju je bilo obravnavanih 34 bolnikov, 18 moških in 16 žensk, s povprečno starostjo 63 let, od tega 4 z znaki TIA in 30 z ICV. HBOT je bila opravljena s pritiskom 1,3 do 1,5 ATA in povprečno z 8 tretmaji. Čas od pričetka ishemičnih napadov do terapij z HBOT je bil v povprečju 2 leti in 8 mesecev. Povprečna pogostost napadov pred terapijami je bila 2 krat letno. Bolniki so v celoti terapije prenesli brez kakršnih koli težav. Vsi obravnavani so potrdili subjektivno in funkcionalno izboljšanje stanja. Izboljšanje funkcionalnih sposobnosti je objektivno potrjeno (prenašanje naporov, funkcionalna uporaba okončin, govor, pisanje, ravnotežje, zavedanje). V podaljšanem opazovanju pacientov v naslednjih treh letih ni bilo opaženih ponovnih ishemičnih napadov.

Zaključek

HBOT je priporočljiva terapija pri zdravljenju hipoksije možganov. Kot najmočnejši proti edematoizni postulat ima zelo pomembno mesto tudi v preventivi posledic akutne hipoksije. Istočasno je zanesljiva preventivna terapija pri kroničnih hipoksijah možganov. Naše izkušnje v zdravljenju in preprečevanju ishemičnih napadov so identični podatkom, pridobljenim v svetovni literaturi. V zdravljenju je bila uporabljena lastna prilagojena terapijska shema glede na težo klinične slike in splošnega stanja bolnika. Priporočljivo je, da se preventivno izvaja na tri mesece.